Podnebne spremembe prinašajo še eno posledico, ki je ne bi pričakovali

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da podnebne spremembe prinašajo tudi tveganje za zdravje.

Največkrat pri tem omenjajo toplotne udare, izčrpanost zaradi vročine, dehidracijo, poslabšanje kroničnih obolenj (zlasti srčno-žilnih in pljučnih) in ogrožanje življenj zaradi vremenskih pojavov, ki podnebne spremembe spremljajo (neurja, poplave, požari).

Nove raziskave pa so pokazale, da podnebne spremembe prinašajo še eno zdravstveno tveganje – morda nepričakovano, a nekako logično – debelost.

Razlog zanj pa se ne skriva v podnebnih spremembah kot takih, pač pa v naših navadah, ali bolje rečeno: razvadah.

Raziskovalci so ugotovili, da z višanjem temperatur ljudje pogosteje posegajo po sladkih pijačah, kot so gazirane pijače, sokovi in zamrznjene sladice, poroča Mail Online.

V vročem vremenu se poveča potenje, zato telo potrebuje več tekočine za ohranjanje hidracije.

Namesto da bi izbrali zdravo vodo, pa se ljudje pogosto odločijo za nezdrave, sladkane alternative.

Vodja ene od raziskav, dr. Pan He z univerze v Cardiffu je za Daily Mail povedala, da vroče vreme povečuje vnos sladkorja iz dveh glavnih razlogov:

"Prvič, višja temperatura spodbuja metabolizem in s tem poveča potrebo po hidraciji. Če je nekdo navajen potešiti žejo s sladkimi pijačami, postane to težava.

Drugič, ljudje pogosto uporabljajo zamrznjene jedi in pijače, da bi se fizično ohladili, mnogi izmed teh izdelkov pa vsebujejo dodan sladkor, kot na primer zamrznjen jogurt ali sladoled."

V raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change, je mednarodna skupina znanstvenikov analizirala podatke o nakupih gospodinjstev v ZDA med letoma 2004 in 2019.

Primerjali so količino sladkorja v nakupih z lokalnimi vremenskimi pogoji, vključno s temperaturo, hitrostjo vetra in vlažnostjo zraka.

"Za večjo porabo sladkorja ne potrebujemo vročinskega vala"

Rezultati so pokazali močno povezavo med dnevno temperaturo in količino zaužitega sladkorja.

Dr. He je dejala, da jo je presenetilo predvsem to, da je porast sladkorja najizrazitejši že pri zmernih temperaturah:

"Za večjo porabo sladkorja sploh ne potrebujemo vročinskega vala," je dejala.

Poraba sladkorja strmo narašča med 12 °C in 30 °C, s "poudarjenim skokom" pri temperaturi okoli 20 °C. Najhitrejši porast beležijo med 24 °C in 30 °C, a se trend nadaljuje tudi pri višjih temperaturah.

Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, raziskovalci napovedujejo, da bi povprečen Američan do leta 2095 dnevno zaužil 2,99 grama več sladkorja – to velja za bolj skrajni, a ne nemogoč scenarij, kjer bi se svetovna povprečna temperatura dvignila za 5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo.

Tveganje izrazitejše za revnejše in manj izobražene

Ti vzorci kažejo, da se bodo tveganja za debelost in druge prehransko pogojene zdravstvene težave ob nadaljnjem segrevanju planeta še povečevali.

Po podatkih raziskave bodo te posledice najizrazitejše med revnejšimi in manj izobraženimi sloji prebivalstva, ki že zdaj povprečno zaužijejo več sladkorja.

Raziskava je pokazala, da prav ti družbeni sloji ob višanju temperatur najhitreje povečujejo svoj vnos sladkorja.

Zdravstvene posledice podnebnih sprememb bodo tako znova najbolj prizadele najmanj privilegirane, še piše portal.

PODKAST O ZDRAVJU: Največja napaka pri prehrani, ki jo dela večina ljudi